Simona Ceccarelli

Simona Ceccarelli (rojena v mestu Como v Italiji) je svetovno priznana ilustratorka in oblikovalka likov. Njena življenjska pot je polna neverjetnih preobratov, saj je prvih 10 let svoje kariere delala kot znanstvenica in doktorica medicinske kemije. Čeprav je uspešno vodila laboratorijske raziskave, jo je ljubezen do risanja iz otroštva na koncu premamila. Pustila je znanost, odpotovala v Ameriko in diplomirala iz ilustracije na sloviti Akademiji za umetnost v San Franciscu. Danes s svojimi čudovitimi slikami polni domišljijo otrok po celem svetu.
 
Njene magične podobe spoznavamo v uspešnici Deklica po imenu Willow (Ein Mädchen namens Willow) pisateljice Sabine Bohlmann. Zgodba govori o enajstletni Willow, ki podeduje čarobni gozd, kočo in čarovniške moči tete Alwine. Simona je s svojimi risbami poskrbela, da gozd v knjigi dobesedno oživi. Njen slog je poln svetlobe, mehkobe, skritih naravnih detajlov in toplih barv, ki bralca v sekundi začarajo. Knjiga je postala takšen megahit, da so po njej v Nemčiji posneli celo filmsko uspešnico.
 
 
💡 Tri zabavna dejstva o ilustratorki:
 
  • Govori štiri jezike in ima tri državljanstva: Simona je prava svetovna popotnica. Trenutno živi v Švici z možem in dvema otrokoma. V njihovi hiši vsak dan odmevajo kar štirje različni jeziki, njena družina pa ima tri različna državljanstva. Pravi, da ji mešanje kultur pomaga pri risanju raznolikih in zanimivih knjižnih svetov.
  • Telo lisjaka Rufusa je zrisala po resničnih živalih: Ker v knjigi pomembno vlogo igra gozdni lisjak Rufus, ki postane živalski vodnik deklice Willow, je morala Simona dolgo preučevati naravo. Obiskovala je živalske vrtove in gozdove, da je natančno ujela gibanje lisic, njihov košat rep in premeten pogled, ki otroke očara že na sami naslovnici knjige. 
  • Knjižna omara, ki raste brez nadzora: Simona že od malih nog obožuje knjige. V enem izmed intervjujev je šaljivo priznala, da je njena domača knjižnica že zdavnaj zrasla čez vse meje in popolnoma podivjala, saj se knjige kopičijo po vseh kotih hiše. Pravi, da je branje najboljša hrana za risarsko domišljijo.