Se ti je že kdaj zazdelo, da se dan ponavlja? Kot bi se v enoličnih dneh čas ustavil? Točno to se zgodi Davidu. Prepričan je, da je četrtek, njegova mama pa trdi, da je sreda. Nato se njegov prejšnji dan ponovi. In spet. In spet. Kot bi se zataknil v neskončni sredi – vendar tega nihče drug sploh ne opazi!

David je obupan, zato začne preiskavo. Skupaj z nenavadno novo sosedo Reko se znajdeta sredi prave detektivske zgodbe, v kateri je vsak, s komer sta se srečala na tisti skrivnostni sredin dan, lahko osumljenec – in za nikogar ne veš, ali govori resnico ali kaj prikriva … Kdo zaustavlja čas? Je to dostavljavec, gradbenik, taksist ali celo Davidova mama? Prav vsi do zadnjega so sumljivi in pred Davidom in Reko je res težka naloga. Poleg tega se fizični dokazi, do katerih se dokopljeta, naslednjega sredinega jutra izbrišejo, in dan morata začeti znova. Ampak četrtek lahko pride le, če odvozlata to nenavadno uganko …

Neskončna sreda madžarske pisateljice Anikó Wéber je napeta mladinska detektivka o razreševanju časovne zanke, medsebojnem zaupanju in pomenu pravega prijateljstva.

Aill je ime majhnega irskega mesteca, v katerem živijo nekoliko nenavadni prebivalci. 

Brian Mcneill je tipičen predstavnik vaščanov. Star je dvanajst let in ima oranžne lase, ostrižene na gobico. In Aspergerjev sindrom. 

Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra.

Vsega skupaj v vasi Aill živi petdeset prebivalcev. Deluje kot vasica, v kateri se nikoli ne zgodi nič nenavadnega. 

A resnica je ravno nasprotna. Pod pečinami, ki obkrožajo to malo vas, je na plaži Brian Mcneill na enem od svojih vsakodnevnih sprehodov odkril truplo gospe Reilly, zavzete okoljevarstvenice. In tako se začne pustolovščina Plasticus.

Plasticus je namreč največje mednarodno podjetje za proizvodnjo industrijske plastike. Pred nekaj leti so svojo tovarno odprli le pet kilometrov od te idilične vasice. Prav gospa Reilly je obtožila tovarno Plasticus, da njihova čistilna naprava ne deluje in da spuščajo v morje neomejene količine odpadkov. 

Neli se preseli iz mesta v manjši kraj, kar ne pomeni samo nove sobe, pač pa tudi novo šolo, sošolke in sošolce.

Kako se bo znašla v novem okolju? Bo sklenila kakšno prijateljstvo? Se bo naučila smučati? In kako bo, ko bosta k hiši prišla kar dva nova družinska člana?

Vedra in razgibana zgodba, v kateri ne gre brez skrivnosti, dvomov in žalosti, a tudi brez razposajenosti, sreče in veselja nikakor ne. 

Vid je slaboviden, a hodi v običajno šolo in ima, kot pravi njegov dedek, tretje oko. Včasih zazna stvari, ki jih drugi ne, in tako stre tudi kakšen detektivski oreh.

Past v razredu je prva knjiga iz nove zbirke SuperVid. Glavni junak v uvodni zgodbi razvozla, kdo je zaslužen, da so slike sošolk in sošolcev končale v snegu. Skrivnostno in nabrito!

Vegasta rdeča hiša je dom pripovedovalke Ide in njenega neukrotljivo trmastega mlajšega bratca Oskarja. Njun vsakdanjik prekipeva od sladkih hrepenenj in življenjskih prelomnic. V dinamičnem risu se srečajo trampolin, rečni safari in vampir v dinozavrski pižami. Pa tudi smrekove hišice, ki jih čas pomanjša, in prerani odhodi bližnjih.

Tudi med slovenskimi bralci izjemno priljubljena Maria Parr (1981) je ena najvidnejših, večkrat nagrajenih norveških pisateljic za otroke; njena dela so prevedena v številne jezike. V topli in vznemirljivi zgodbi pretanjeno slika življenje, kot ga pregiba sila odraščanja. Ta knjiga je poklon družinskim vezem in krajem, v katerih puščamo vsakovrstne sledi, da tam zrak še drugače cveti …

Najprej Ajda naredi očka iz papirja, da gre njen pravi očka lahko na službeno pot na Dunaj, očka iz papirja pa z njo na šolski izlet. Potem neka druga Ajda pelje dedka na izlet v Prago, kjer je v telefonski govorilnici nekoč davno pozabil telefonsko številko sila simpatične kolegice Božene. Na potovanje se zaradi vrabcev odpravi tudi povodni mož Valdštajn, vse do Amerike pride. Medtem pa racak, tisti z nadsokoljimi očmi, leti proti našim krajem, a kaj hoče drugega, če je pa toliko zgodb v zraku, ki jih je treba spraviti lepo dol na tla.

Pred vami so prigode, polne toplega humorja, prismuknjenih likov in iskrive domišljije, kot smo jih pri Petru Svetini vajeni, a zopet drugačne, sveže in inovativne. Z izvirnimi ilustracijami jih tokrat bogatijo podobe Petre Preželj. Peter Svetina je bil za svoje literarno ustvarjanje večkrat nagrajen, nominiran je bil tudi za Andersenovo nagrado, najvišje mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti.

Deklice rastejo iz korenin sedmerice pravljic iz klasične zakladnice: dveh Perraultovih, petih Grimmovih. Nanje mladinska pisateljica in ilustratorka Annet Schaap pogleda s svežim pogledom.

V pripovedih Metkin brat Janko postane sestra, Trnjulčica pa dobi sestro, ki v zgodbi odigra ključno vlogo. Morda katero od deklic resda rada sanjari o princu na belem konju, vendar so deklice trdno grajene osebnosti, ki se ne pustijo ustrahovati lenim kraljem ali malomarnim očetom in ne potrebujejo princev rešiteljev; z željo po svobodi in priznanju se osvobodijo same.

A po drugi strani spet ne gre za kakšen feministični pamflet. Pred tem Annet Schaap varujeta brezmejna domišljija in brezhiben slog. Izpod njenega peresa rastejo neustavljivo privlačne zgodbe, ki za sabo pustijo rahlo sled melanholije. Kajti: čeprav Deklice temeljijo na pravljicah, se, paradoksalno, berejo kot povabilo, naj v pravljice ne verjamemo slepo naivno – koristnejše bo.