Annet Schaap

Morda si misliš, da so bile ilustracije v knjigi Lučka le naključna izjema, a resnica je povsem drugačna.
 
Annet Schaap je bila vrhunska in izjemno slavna ilustratorka, še preden je sploh napisala svojo prvo besedo kot pisateljica. Preden je leta 2017 očarala svet s svojim pisateljskim prvcem Lučka, je študirala na kar dveh umetniških akademijah in v svoji dolgoletni karieri z risbami opremila več kot 200 do 250 knjig za otroke drugih slavnih avtorjev.
V domovini na Nizozemskem so njene ilustracije za kultno najstniško serijo Hoe overleef ik… (Kako preživeti…) tako priljubljene, da njene risbe pozna domala vsak otrok. Ilustrirala je celo dela svetovnih legend, kot sta Astrid Lindgren (Pika Nogavička) in Paul Biegel. Eden izmed nizozemskih kritikov je njen risarski slog opisal z najlepšim možnim komplimentom: “Če bi bile ilustracije pekovski izdelki, potem so tiste od Annet Schaap slastne tortice iz najboljše tople pekarne.” 

  • Razlaga likovne tehnike v knjigi Lučka: Annet Schaap v romanu uporablja svojo prepoznavno klasično tehniko risbe s tušem, peresom in mehkimi sivimi nanosi vodnih barv (akvarela). Njene ilustracije na začetku vsakega poglavja so narejene z nežno, včasih malce negotovo linijo, ki v hipu pričara otožnost, samoto in mraz morskega viharja. Z mojstrskim stopnjevanjem črnih in sivih ploskev (monokromatsko slikanje) uspešno ujame svetlobo svetilnika, ki reže temo, ter bralcu pomaga začutiti meglo in skrivnostnost divjega morja.
platnica slikanice De boot is lek avtorice Mieke van Hooft; digitalni akvarel, 2015
Ko pravljice dobijo temnejši lesorez (Deklice: Sedem pravljic)
 
Če si mislil, da Annet Schaap blesti le v mehkih, z vodo prepojenih sivih ali barvnih akvarelih, te bo njena likovna oprema v knjigi Deklice: Sedem pravljic popolnoma očarala in presenetila. V tej zbirki avtorica na novo in zelo sodobno prebuja znane klasične pravljice bratov Grimm in Charlesa Perraulta. Ker pa njene junakinje niso več naivne princeske, ki čakajo na princa, ampak pogumne in trmasto samostojne deklice, je temu primerno popolnoma spremenila svoj risarski slog.
  • Videz mogočnega lesoreza: Čudovite črno-bele podobe na prvi pogled delujejo kot starodavni grafični odtisi. Pri klasičnem lesorezu umetnik motiv ročno vreže v leseno ploščo, odstrani vdolbine, visoke ploskve pa premaže s črno barvo in jih močno pritisne na papir.
  • Groba moč in oster kontrast: Za razliko od Lučke, kjer so linije nežne in zabrisane, so podobe v Deklicah ostre, močne in polne ekspresivne temine. Nič več ni mehkobe – vsaka linija poudarja surovost, zapletenost in realističnost odraščanja, kar daje zgodbam mitski in malce temačen pravljični čar.
  • Skrivnost risarske iluzije (Imitacija grafike): Tukaj pa se skriva največja čarovnija. Annet v resnici ne dolbe v les, temveč vizualni učinek lesoreza mojstrsko posnema na papirju. Z gostim črnim tušem in izjemno ostrim peresom riše tako, da bele linije grobo sekajo črno praznino. Zgolj s črnilom ji uspe ustvariti popolno iluzijo lesne teksture in globine.

Annet Schaap nam s tem dokazuje, da je prava likovna umetnica: enkrat riše mehko kot morska pena, drugič pa ostro in močno kot vrez v staro leseno deblo.
 
💡 Tri zabavna dejstva o ilustratorki:
    1. Dve strasti: Že od malih nog je imela tri sanje: postati risarka, pisateljica ali raziskovalka. Danes v svojem stanovanju v Utrechtu dela točno to – izmenično riše in piše.
    2. Tisoči risb v muzeju: Njen umetniški prispevek je tako velik, da v nizozemskem Literarnem muzeju v posebnih arhivskih škatlah varujejo več tisoč njenih originalnih risb s tušem in barvami.
    3. Dnevnik na poti: Ko je s svojo družino več let v bivalnem kombiju (kamperju) potovala po prostrani Severni in Srednji Ameriki, je nenehno risala in vodila čudovit skicirni potovalni dnevnik.