Ko so telefoni še imeli svoje hišice: Svet pred pametnimi mobilniki
Preden so naši žepi postali dom za pametne telefone, s katerimi lahko v sekundi pokličemo babico, posnamemo video ali odigramo igrico, je bilo telefoniranje prava mala pustolovščina. Če si bil zunaj in si moral nujno poklicati starše, si moral poiskati javno telefonsko govorilnico.
Kaj sploh je bila telefonska govorilnica? ☎️
To so bile majhne, največkrat steklene ali kovinske hišice, postavljene na ulicah, trgih in postajah. V njih je bil pritrjen velik, težek telefon. Da si lahko telefoniral, si moral imeti s seboj kovance ali pa posebno plastično telefonsko kartico, ki si jo vstavil v režo. Brez denarja ali kartice je bil telefon povsem neuporaben!
Skrivnosti in čakanje v vrsti
Ker so bile govorilnice javne, se je pred njimi pogosto nabrala dolga vrsta ljudi, ki so nestrpno tapkali z nogami in čakali, da oseba v hišici konča svoj pogovor. Govorilnice so imele svoja vrata prav zato, da te mimoidoči ne bi slišali, ko si klepetal. Zaradi tega so bile včasih popoln kraj za skrivnostne sestanke, v filmih in knjigah pa so si zlikovci in detektivi tam pogosto izmenjevali tajna sporočila.
Pazljivo s telefonskimi prevarami!
Danes so telefonske govorilnice skoraj povsem izginile, saj imamo vsi mobilne telefone. Vendar pa ena nevarnost iz preteklosti ostaja popolnoma enaka: telefonske prevare. Tudi danes te lahko na tvoj mobilni telefon pokličejo neznanci, ki se izdajajo za bančnike, policiste ali nagradne igre in te poskušajo prepričati, da jim izdaš svoje podatke ali denar.
💡 POSTANI DETEKTIV IN RAZKRINKAJ PREVARO!
Junaka v knjigi Skrivnost telefonske govorilnice sta ugotovila, da stara, zapuščena govorilnica sredi mesta ponovno zvoni. Kdo je na drugi strani žice in kakšno nevarno igro se igra?
Poišči to napeto knjigo avtorice Miyase Sertbarut na našem seznamu
Knjige, jo preberi, reši kviz in dokaži, da te prevaranti ne morejo napeljati na tanek led!
