Ko prebiraš knjige na našem bralnem tekmovanju, lahko opaziš, da so nekatere izmed njih na pogled malce drugačne. Če odpreš pravljično uspešnico Gospod Tiger, Betka in morski zmaj, te presneti izključno temno modra barva pisave in risb. Če pa v roke primeš toplo detektivsko zgodbo Ime mi je Skywalker, opaziš, da so črke spet drugačne oblike, besedilo pa je natisnjeno na nežnem kremnem papirju.
Nič od tega ni naključna modna muha založb. Obe knjigi sta namreč vrhunsko, znanstveno načrtovani in natisnjeni po posebnih merilih, ki so prilagojena za lažje branje – še posebej za otroke in odrasle, ki se soočajo z disleksijo. Ker pa vsakomur ustreza drugačen način branja, so strokovnjaki razvili več različnih metod, čudovitih pisav (fontov) in celo sodobnih mobilnih aplikacij, s katerimi »plešoče črke« za vedno postavijo na mirno mesto.
Kaj sploh je disleksija?
Disleksija je ena najbolj pogostih nevroloških značilnosti na svetu. To pomeni, da možgani nekaterih izjemno bistrih ljudi informacije, vidne simbole in črke obdelujejo na malce drugačen način.
Ko oseba z disleksijo pogleda na klasično, tesno tiskano stran, se v njenih možganih sproži pravi vizualni stres:
-
- Črke se začnejo bleščati, vibrirati in se zlivati v umazane sive packe.
- Besede začnejo »plesati« po papirju, skačejo iz vrstice v vrstico ali pa se v mislih obračajo na glavo (zato možgani hitro zamenjajo črke, kot so b, d, p in q).
Med slavnimi ljudmi z disleksijo so bili na primer genijalni znanstvenik Albert Einstein, izumitelj Steve Jobs in sloviti umetnik Leonardo da Vinci. Da bi vsem odprli vrata v svet zgodb, so oblikovalci, pisatelji (kot je avtorica Sally Gardner, ki je zaradi hude disleksije brati začela šele pri 14 letih) in tehnološki inovatorji združili moči in ustvarili različne oblike prilagoditev.
Različni načini in triki, s katerimi knjige premagajo ples črk:
Ker so si naši možgani različni, ne obstaja le ena sama rešitev. Knjige se bralnih ovir lotevajo na več izjemno zanimivih načinov:
1. Čarovnija modrega črnila (Zmanjšanje bleščanja)
V knjigi Gospod Tiger, Betka in morski zmaj je mednarodna organizacija NuWord ugotovila, da največji stres za oči povzroča oster kontrast med agresivno črnim tekstom in bleščeče belim papirjem. Ko so besedilo in ilustracije natisnili v temno modri barvi, se je ta kontrast mehko ublažil. Modri toni dokazano pomirjajo očesne mišice in ustavijo utripanje svetlobe.
2. Izbira mehkega, kremnega papirja (Način brez modre barve)
V knjigi Ime mi je Skywalker Založba Malinc ni uporabila modre barve, ampak je ubrala drug, izjemno uspešen trik. Knjigo so natisnili na nežnem, nesvetlečem kremnem ali bledo rumenkastem papirju. Klasičen, bleščeče bel papir namreč močno odbija šolsko in sobno luč, kar utruja oči, kremno ozadje pa svetlobo vpije in poskrbi, da se bralčevo oko ob pogledu na črne črke v sekundi umiri.
3. Pisave s »težkimi škornji« (Več vrst prilagojenih fontov)
Klasični računalniški fonti so za disleksike preveč simetrični in enaki, zato so strokovnjaki izumili povsem nove pisave. Med najbolj slavnimi, ki jih uporabljamo tudi v Sloveniji, sta:
-
- Dyslexie font: Uporabljen pri gospodu Tigru. Ta pisava ima namerno odebeljene, širše in težje spodnje dele črk (kot bi imele uteži na nogah). To možganom fizično prepreči, da bi črko med branjem nehote zavrteli ali obrnili na glavo.
- OpenDyslexic font: Še ena izjemno priljubljena odprtokodna pisava, ki ima črke oblikovane z močnim nagibom in odebeljenim dnom. Deluje kot odličen vizualni sidrni sistem za oči.
4. Veliko prostora za dihanje
Pri obeh prilagojenih knjigah (Skywalker in Gospod Tiger) boš opazil, da je razmak med vrsticami ter med posameznimi besedami precej večji od razmaka pri ostalih knjigah. Besedilo nikoli ni stisnjeno v težke, dolge bloke. Poti med besedami so široke in čiste, s čimer oblikovalci poskrbijo, da se bralčevo oko med potovanjem skozi stavek nikoli ne izgubi.
Slovenski ponos: aplikacija Kobi
Da pa prilagoditve ne ostajajo le na papirju, je poskrbela posebna zgodba iz naših domačih krajev. V Sloveniji je namreč predana mama in oblikovalka Uršula Lavrenčič, katere otrok se je soočal z velikimi težavami pri branju, ugotovila, da na trgu ni pravega pripomočka, ki bi otroku vlil bralno samozavest. Združila je moči z ekipo strokovnjakov iz Primorskega tehnološkega parka in ustvarila svetovno uspešno mobilno aplikacijo Kobi (Kobi – Happy Reading).
Aplikacija Kobi je specializiran e-bralnik za pametne telefone in tablice, ki s pomočjo napredne tehnologije in umetne inteligence (AI) zmanjšuje bralno tesnobo pri otrocih z disleksijo. Kako ta slovenska izum deluje?
-
- Barvne črke (Kobifikacija): Aplikacija posamezne kritične črke, ki jih dislektiki radi zamešajo, namerno obarva v različne barve (na primer črko d v modro, črko b v rdečo). Tako si možgani razliko veliko lažje zapomnijo s pomočjo barvnih sledi.
- Čarobni prst (Magic Finger): Posebno digitalno orodje pomaga otroku ohraniti popoln vizualni fokus na vrstici, da oko med branjem ne preskakuje besed.
- Takojšnja prijazna pomoč: Če se otroku pri branju zatakne, lahko s preprostim dvojnim pritiskom na besedo posluša pravilno izgovarjavo, pametno prepoznavanje govora pa mu nežno pomaga graditi tekoče branje brez strahu pred napakami ali ocenjevanjem.
Projekt, ki se je začel v Sloveniji, je postal tako uspešen, da Kobi danes pomaga otrokom v kar 10 različnih jezikih po celi Evropi in Ameriki, redno pa ga pri pouku uporablja že ogromno slovenskih osnovnih šol.
💡 POSTANI VARUH KAKOVOSTNEGA BRANJA
Obe knjigi z našega seznama in slovenska aplikacija Kobi dokazujejo, da je vrhunska literatura lahko dostopna in prijetna za čisto vsakega otroka, ne glede na to, kako plešejo črke. Ni čudno, da sta si slovenski izdaji obeh knjig s svojim skrbnim oblikovanjem in vrhunsko vsebino prislužili naš najvišji znak kakovosti – Zlata hruška.
Ali si pripravljen postati jezikovni detektiv in skupaj z našimi junaki dokazati, da bralni pogum premaga vsako oviro? Odpri knjigo Gospod Tiger, Betka in morski zmaj ali Ime mi je Skywalker in pogumno razišči njune sijoče strani, nato pa reši kviz in prinesi zmagovalne točke svojemu razredu.
