Kako so strah, drugačnost in lažne legende preganjali močne ženske?
Ko danes pomislimo na besedo čarovnica ali coprnica, se nam pred očmi takoj prikaže podoba starejše ženske z dolgim, koničastim klobukom, ki na metli leti mimo lune, ali pa kuha zeleni napoj v velikem kotlu. Vendar pa so ljudje v preteklosti čarovništvo jemali izjemno resno in se ga pogosto zelo bali.
Če dobro pogledaš naš seznam knjig za Bralno tekmovanje, boš opazil, da se motiv čarovnic pojavlja kar v treh priljubljenih zgodbah: slovenski zgodovinski pustolovščini Coprnica pod gradom, škotski dramatični pripovedi Kot iskrica in čarobnem fantazijskem romanu Deklica, ki je pila mesečino.
Kako so torej nastale zgodbe o čarovnicah in zakaj so te tri knjige med seboj tako močno povezane?
1. Strah pred neznanim in moč narave (Coprnica pod gradom)
V preteklosti ljudje niso imeli sodobne znanosti, zdravil ali vremenskih napovedi. Ko je huda nevihta s točo uničila pridelek ali pa je zbolela celotna živina, so krivca iskali v nevidnih silah. V knjigi Sebastjana Preglja stopimo v 17. stoletje na grad Bogenšperk, kjer se ljudje panično bojijo coprnic. Vaške zdravilke in zeliščarke, ki so odlično poznale gozdne rastline in znale pripravljati čaje ter mazila za lajšanje bolečin, so hitro postale sumljive. Ker so znale pomagati takrat, ko drugi niso znali, so jih prestrašeni sosedje po krivici obtožili čarovništva.
2. Lov na čarovnice kot preganjanje drugačnosti (Kot iskrica)
V škotskem romanu avtorice Elle McNicoll spoznamo deklico Addie, ki je avtistka in svet doživlja drugače kot njeni vrstniki. Ko Addie v šoli izve za zgodovinske čarovniške procese v domačem mestu, takoj prepozna vzorec: »čarovnice« so bile v resnici le ženske, ki so bile malce drugačne, tihe, uporniške ali pa niso ustrezale strogim pravilom družbe. Knjiga nas uči, da je bil zgodovinski lov na čarovnice pravzaprav krut napad na vsakogar, ki je izstopal iz povprečja – podobno kot se danes v šoli včasih dogaja medvrstniško nasilje nad tistimi, ki so drugačni.
3. Zgodbe in manipulacija s strahom (Deklica, ki je pila mesečino)
V čudoviti fantazijski uspešnici Kelly Barnhill oblasti (vrhovni starešine) namerno širijo strašno legendo, da v gozdu živi zlobna čarovnica, ki ji morajo vsako leto žrtvovati dojenčka. Ljudje v Protektoratu tej zgodbi slepo verjamejo in živijo v nenehni žalosti, oblasti pa jih s tem strahom lažje obvladujejo in nadzirajo. V resnici pa je domnevna čarovnica Xan neskončno dobra, ljubeča in dojenčke rešuje. Ta zgodba nam pokaže, kako lahko namišljene legende in lažne novice spremenijo človeški svet, če slepo verjamemo vsemu, kar slišimo.
Bodi bister detektiv in pazi na resnico!
Vse tri knjige nam sporočajo enako modrost: lažne zgodbe in strah se zrušijo v trenutku, ko se pojavi nekdo pogumen, ki začne zastavljati vprašanja in razmišljati s svojo glavo – pa naj bo to mladi oproda Martin, odločna Addie ali radovedna Luna. Ko ljudje končno spoznajo resnico, strah izpuhti, zmagata pa prijaznost in sprejemanje.
💡 POSTANI UNIČEVALEC SKRIVNOSTNIH UROKOV
Ali si pripravljen napeti možgane in raziskati, kako so se junaki spopadli s praznovoverjem in lažmi? Izberi svojo naslednjo knjigo med naslovi Coprnica pod gradom, Kot iskrica ali Deklica, ki je pila mesečino. Preberi jo, reši naš novi kviz in dokaži, da te nobena lažna legenda ne more prestrašiti. Prinesi zmagovalne točke svojemu razredu!
