Zakaj so ljudje v preteklosti lovili kite za najdražji tekoči vosek na svetu?
V legendarnem pustolovskem romanu Moby Dick pisatelja Hermana Melvilla se podamo na nevarno potovanje z ladjo Pequod, kjer obseden kapitan Ahab išče belega kita glavača. Kitolovci v 19. stoletju pa se v morske globine niso podajali le zaradi lova na morske pošasti, ampak predvsem zaradi iskanja dragocenega tekočega zaklada, ki se skriva neposredno v kitovi glavi – spermacetskega olja.
Ta nenavadna snov je popolnoma spremenila tehnologijo tistega časa. Kako so jo mornarji sploh pridobili in zakaj je bila tako dragocena?
Lovci na olje iz kitove glave
Glavači imajo ogromno, kvadratno glavo, ki zavzema skoraj tretjino njihovega telesa. V njej se skriva poseben, velikanski spermacetski organ. Ko so mornarji kita ulovili in ga zvlekli ob bok ladje, so v njegovo glavo vrezali večjo luknjo. Iz tega organa so nato z vedri preprosto ven povlekli in izčrpali gosto, prosojno olje.
To olje je bilo nekaj čisto posebnega. V resnici sploh ni šlo za navadno maščobo, ampak za neke vrste tekoči vosek. Imelo je popolnoma drugačne lastnosti kot običajno kitovo olje, ki so ga pridobivali s kuhanjem kitovega maščevja. Spermacetsko olje na zraku namreč ni imelo neprijetnega vonja, gorelo pa je z izjemno svetlim, čistim plamenom in brez gostega dima. Zato je imelo na svetovnem tržišču astronomske cene. Uporabljali so ga za najprestižnejše oljne svetilke, ulično razsvetljavo in izdelavo najbolj kakovostnih sveč, kasneje pa kot mazilo za fine stroje in vesoljske naprave.
Čudežni sonar in glas podvodnega sveta
Kaj pa ta snov sploh dela v kitovi glavi? Znanstveniki so dolgo ugibali, danes pa vemo, da je to del njihove vrhunske tehnologije preživetja:
Oglašanje in sonar: Spermacetski organ kitu v resnici služi kot organ za oglašanje, sporazumevanje in vokalizacijo. Deluje kot naravni ojačevalec zvoka.
Melona: Podobno snov najdemo tudi v spodnjem organu, ki mu pravimo melona. Ta organ imajo tudi drugi večji morski sesalci (na primer delfini). Živali ga uporabljajo kot naravni sonar (ekolokacijo). Skozenj pošiljajo zvočne valove v temno morje in ko se zvok odbije od ribe ali skale nazaj, kit natančno ve, kje se nahaja njegov plen – celo v popolni temi več tisoč metrov pod gladino.
Podvodno dvigalo: Ker se to olje pri nizkih temperaturah v globinah strdi in postane gostejše (težje), pri višjih pa se utekočini, kitu verjetno pomaga tudi kot naravna utež pri hitrem potapljanju in dvigovanju na morsko površje.By Kurzon – Own work, CC BY-SA 3.0, Link
Ko so ljudje sredi 19. stoletja odkrili nafto in začeli uporabljati petrolej ter elektriko, je potreba po kitovem olju na srečo upadla. Danes so kiti glavači strogo zaščiteni, njihova čudežna glava pa ostaja ena največjih in najbolj fascinantnih skrivnosti živalskega sveta.
💡 POSTANI POMORSKI RAZISKOVALEC
Ali si pripravljen stopiti na krov, zavihteti mornarsko vrv in se skupaj z Ishmaelom podati po sledeh mogočnega belega glavača? To brezčasno svetovno klasiko Moby Dick hitro poišči na našem seznamu knjig, jo preberi, nato pa pogumno reši naš novi kviz. Dokaži, da poznaš skrivnosti morskih globin, osvoji točke supermoči in pomagaj svojemu razredu na sam vrh bralnega tekmovanja.
