Prazgodovinske najdbe

Ali veš, da v Sloveniji pod blatom in v jamah skrivamo neverjetno osupljive najdbe?
 
Zgodovina pod našimi nogami je polna divjih odkritij. Če misliš, da so bili prazgodovinski ljudje nerodni, te bodo spodnja dejstva popolnoma presenetila. Naši predniki so bili namreč vrhunski tehnološki inovatorji in glasbeniki.
 
Kolo iz Vrhnike: 
 
Na kolišču Stare gmajne pri Vrhniki so arheologi leta 2002 naleteli na izjemno odkritje, ki je spremenilo svetovno zgodovino. Iz močvirskega blata so izkopali najstarejše ohranjeno leseno kolo z osjo na svetu!
  • Mere rekorderja: V premeru meri 72 centimetrov, debelo pa je okoli 5 centimetrov.
  • Kako vemo, koliko je staro? Znanstveniki so uporabili napredne radiokarbonske metode in dendrokronološke raziskave (študijo letnic v lesu). Rezultat? Kolo je staro kar okoli 5200 let.
  • Znanstveni čudež: Tehnološka dovršenost tega kolesa dokazuje, da so koliščarji popolnoma obvladali obdelavo lesa. Zaradi tega ta najdba sodi v sam vrh svetovne kulturne dediščine.
Skrivnost “mokrega” lesa
 
Kako je mogoče, da les ne strohni in zdrži več kot 5000 let? Skrivnost je v vodi in pomanjkanju kisika.
    • Les in drugi organski ostanki, ki so konstantno potopljeni v močvirju brez stika z zrakom, se spremenijo v tako imenovani “moker les”. Njegove lastnosti so povsem spremenjene, blato pa ga varuje pred bakterijami kot naravni hladilnik.
    • Kolišča so bila pravi hit prazgodovinskega časa v okolici Alp. Severno in južno od gora (od Francije, Švice, Nemčije, Avstrije in Italije pa vse do Slovenije) poznamo že okoli 1000 naselbin.
    • Zaradi svoje edinstvenosti so kolišča okoli Alp od leta 2011 uradno razglašena na svetovni seznam kulturne dediščine UNESCO.

 
Skoči v prazgodovino: Interpretacijski center Morostig na Igu
 
Kako so koliščarji sploh živeli, potovali ali si pripravljali jedi v glinenih loncih? Za odgovor ti ni treba uporabiti časovnega stroja.
 
 
  • V interpretacijskem centru Morostig na Igu te čaka prava rekonstrukcija petih koliščarskih kolib in enega drevaka – čolna, stesanega iz enega samega debla.
  • Tam lahko v živo raziščeš, kako so starodavni metalurgi, tkalci in lončarji sredi Ljubljanskega barja zgradili svoja lesena mesta nad vodo.
  • Na Ljubljanskem barju so našli več deset hrastovih drevakov, nekateri med njimi so merili v dolžino celo do devet metrov, kar priča o izjemni spretnosti obdelave lesa.
 
Piščal jamskega medveda in Tinka Tonka
 
Še veliko pred koliščarji pa je na našem ozemlju odmevala prava glasba. V arheološkem najdišču Divje babe v Sloveniji so odkrili najstarejšo glasbeno piščal na svetu!
 

 

  • Starost: Piščal je stara osupljivih približno 60 tisoč let.
  • Material: Narejena je iz stegnenice mladega jamskega medveda, vanjo pa so luknjice natančno zvrtali neandertalci.
  • Knjižni namig: Če te zanima, kako skozi prostor in čas spoznavati flavte sveta, nujno preberi čudovito slikanico Tinka Tonka Flavtofonka in neandertalčeva piščal iz Divjih bab. Knjigo je napisala naša slavna obalna flavtistka in pevka Tinkara Kovač, z magičnimi barvami pa jo je ilustrirala Kiki Klimt. Prek zgodbe boš ugotovil, kako neandertalčev instrument zveni še danes.

 

💡 ODKRIJ SKRIVNOSTI PRETEKLOSTI NA NAŠIH POLICAH
 
Te zanimajo koliščarske pustolovščine, prazgodovinski lovci in potovanja skozi čas? Preberi knjigi o dečku Brinu, reši koliščarske kvize in prinesi nove bonus točke svojemu razredu za naslednji nepozaben nagradni izlet.
 
 
 

P.S.  👉 “Poglej si galerijo fotografij in preveri, kako so se naši zmagovalci v živo preizkusili v koliščarskih delavnicah!