Mumija je fosilni ostanek sesalcev, predvsem ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, ko sta bila namerno ali naključno izpostavljena kemikalijam, ekstremni vročini ali ledu.
Mumifikacija je zelo redek način fosilizacije. V starem Egiptu so mumificirali trupla bogatih ljudi in faraonov.
Postopek mumifikacije: najprej so s kovinsko kljuko skozi nosnico potegnili možgane. Potem so z nožem odprli trebušno votlino in odstranili drobovje, truplo nasolili in posušili. Vse to je trajalo več mesecev. Da se truplo ne bi sesedlo, so ga napolnili z ilovico, peskom, smolami, zvitki platna in dodatki dišečih snovi. Na koncu so truplo zavili v platnene povoje. Vanje so polagali amulete, ki naj bi z magičnim urokom pomagal mumiji v posmrtnem življenju. Truplo so nato položili v več lesenih krst, ki so bile druga v drugi, in nato še v sarkofag. Zaščitnik mumije je bil bog Anubis, bog mrtvih in vladar podzemlja, kasneje pa bog balzamiranja in varuh pokopališč.
Najbolj znani sta mumija Tutankamona, ki so jo odkrili leta 1922, in mumija egipčanske kraljice Hatshepsut (stara 3000 let). Najstarejša ledena mumija je stara 5300 let, imenovana Otzi, ki sta jo leta 1991 v otztalskih Alpah našla nemška plezalca. Je najstarejša naravna mumija na ozemlju Evrope.
