Menih ali redovnik pripada določenmu cerkvenemu redu, ki svoje življenje posveča višjemu cilju. Ženske so nune ali redovnice.

V osnovi obstajata dve vrsti menihov, odvisno od njihovega načina življenja. Prvi so puščavniki, živijo v samoti, drugi pa cenobiti, ki bivajo v skupnosti. Puščavniška oblika je starejša in je značilna za vzhod ter pravoslavne cerkve, medtem ko je cenobitska mlajša.

Menihi in nune ob vstopu v redovno življenje podajo tri zaobljube, to so čistostuboštvo in poslušnost. Največ cerkvenih redov ima rimsko-katoliška cerkev.

Menihi se delijo na brate ali fratre – nimajo mašniškega posvečenja, torej so menihi in ne duhovniki, in patre, ki so menihi duhovniki.

V pravoslavni cerkvi pa obstaja le en meniški red. Razlog so zgodovinske okoliščine, ki dajejo škofu izključno pravico dovoliti ali odkloniti prošnjo za ustanovitev novega samostana na ozemlju njegove škofije.