Predstavljaj si, da bi moral na vrh naše najvišje gore stopiti v spremstvu tujih vodnikov, na vrhu pa bi te pričakali napisi v tujem jeziku. Konec 19. stoletja je malo manjkalo, pa bi slovenske Alpe popolnoma prevzele tuje planinske organizacije. Potem pa je na sceno stopil Jakob Aljaž – župnik z Dovjega, skladatelj, hribolazec in predvsem neustrašen domoljub z genialnim načrtom.
Aljaž je opazoval, kako tuji obiskovalci načrtno kupujejo zemljišča v naših gorah, da bi slovenski narod izrinili iz Julijcev. Ker je bil mož dejanj, je skoval drzen in povsem zakonit načrt, kako tujcem speljati najvišji vrh naravnost pred nosom.
Epski nakup vrha Triglava
Leta 1895 je Aljaž stopil do občinskih oblasti v Dovjem in predlagal nekaj nezaslišanega: kupiti želi čisto sam vrh Triglava (kredarični vrh in vrh samega Triglava). Za to majhno parcelo na vrhu Slovenije je plačal natanko en goldinar (to je bil takrat drobiž, vreden približno toliko kot nekaj hlebcev kruha). Občina mu je zemljišče prodala in Aljaž je postal uradni, zakoniti lastnik vrha naše najvišje gore.
Tuji mogotci so bili besni in so ga celo tožili, a Aljaž je imel v rokah uradno kupoprodajno pogodbo. Vrh je bil slovenski.
Skrivna izdelava in prevoz pločevinastega stolpa
Takoj ko je bila pogodba podpisana, je Aljaž začel z naslednjo fazo svoje misije. Svojemu prijatelju, kleparju Antonu Belcu iz Ljubljane, je naročil izdelavo okroglega stolpa iz močne pločevine. Stolp so izdelali v Ljubljani, ga razstavili na šest delov in ga z vlakom pripeljali v Mojstrano. Vse stroške izdelave, 300 goldinarjev, je prevzel Jakob Aljaž.
