Od rimskih dirk do čarobnih šotorov: Kako se je cirkus skozi stoletja spremenil in zakaj so živali odšle na svobodo?
Ko pomislimo na cirkus, se nam pred očmi takoj prikažejo velikanski črtasti šotor, vonj po pokovki, drzni akrobati pod stropom in smešni klovni v maneži. V knjižnem svetu je cirkus pogosto kraj, kjer se začnejo najbolj nenavadne usode. V vrhunski in navdihujoči uspešnici Deček, ki je plaval s piranhami (David Almond) se mladi Stanley pridruži potujočemu cirkusu, kjer odkrije svoj skriti talent. V ganljivem romanu Medvedarjev sin (Xavier-Laurent Petit) pa spoznamo drugačno, starejšo in tršo plat potujočih umetnikov, ki so preživetje svoje družine vezali na ulično nastopanje z medvedi.
Skozi zgodovino pa se je pojem cirkusa popolnoma spremenil. Ali veš, da so prvi cirkusi izgledali povsem drugače kot danes?
Rimske dirke smrti: Cirkus kot mogočni stadion
Sama beseda cirkus izhaja iz latinske besede circus, kar v prevodu pomeni obroč ali krog. Vendar pa v času starorimskega imperija to ni bil šotor s klovni. Rimska različica cirkusa je bila velikanska, podolgovata kamnita zgradba s tekmovalno stezo v sredini, ki so ji pravili arena. Okoli nje so se visoko dvigovale vrste stopnic za tisoče kričečih gledalcev.
Rimljani so to stavbo zgradili po zgledu grškega hipodroma, uporabljali pa so jo za izjemno nevarne in hitre dirke s konjskimi vpregami (kvadrigami). Največji in najbolj slaven med njimi je bil Circus Maximus v samem Rimu, ki je lahko sprejel več kot 150.000 obiskovalcev.
Philip Astley: Oče sodobnega cirkusa pod šotorom
Cirkus, kot ga poznamo danes – torej velik okrogel šotor s krožno manežo v sredini in sedeži za gledalce naokrog – se je rodil šele ob koncu 18. stoletja. Za očeta sodobnega cirkusa velja angleški jezdec Philip Astley, ki je leta 1768 v Londonu odprl prvo cirkuško šolo jahanja. Kmalu je ugotovil, da so gledalci navdušeni nad triki, zato je v predstave vključil še drzne akrobate, spretne žonglerje, smešne klovne, umetnike, ki hodijo po visoki vrvi, in čarovnike.
Kasnejši potujoči cirkusi so po celem svetu postali priljubljeni tudi zato, ker so ljudem v mestih kazali eksotične divje živali, ki jih takrat nihče ni mogel videti nikjer drugje – slone, tigre, leve, opice in medvede. Živali so morale izvajati zapletene in zanje pogosto zelo naporne ter nenaravne trike.
Varovanje narave: Živali sodijo v divjino
Sodobni svet pa je prinesel pomembno preobrazbo v razmišljanju. Ljudje in znanstveniki so spoznali, da je nenehno potovanje v majhnih kletkah in dresura divjih živali za zabavo ljudi izjemno kruta. Leta 2012 je nizozemska vlada uradno napovedala popolno prepoved nastopanja divjih živali v cirkusih.
Njenemu plemenitemu zgledu je hitro sledilo vse več držav po celem svetu – vključno s Slovenijo. Naša država je z uradno spremembo Zakona o zaščiti živali nastopanje divjih živalskih vrst v cirkusih prepovedala že leta 2013. Danes so najbolj slavni in priljubljeni cirkusi na svetu (kot je svetovno znani Cirque du Soleil) popolnoma brez živali, občinstvo pa namesto tega navdušujejo z vrhunsko človeško bistrostjo, čudovito glasbo, svetlobnimi efekti in čisto umetnostjo.
💡 POZORNO PREBERI IN VSTOPI V ČAROBNI SVET
Zgodbe o potujočih umetnikih nam dokazujejo, da se v vsakem izmed nas skriva posebna bralna supermoč. Če želiš izvedeti, kako Stanley zbere pogum za skok med nevarne piranhe ali kako medvedarjev sin ubrani svojo družino, hitro poišči eno izmed teh dveh bralnih uspešnic – Deček, ki je plaval s piranhami ali Medvedarjev sin. Knjigo pozorno preberi, napni svoje raziskovalne možganske celice, nato pa pogumno reši naš novi kviz. Osvoji rekordne točke za svoj profil in prinesi zmagovalne značke svojemu razredu.
