Slovenski Indiana Jones: Kdo je bil Anton Lavrin in kako sta resnična mumija ter krokodil pristala sredi Ljubljane?
Ko v roke vzamemo zabavne in napete knjige, kot sta Mumija dumi in zlati skarabej (Tosca Menten), Živa in skrivnostnem mumije (Žiga X Gombač) ali najnovejši stripovski hit Mumija mi je pojedla domačo nalogo (Thiago de Moraes), se nam zdi, da so mumije, sarkofagi in starodavni uroki doma le v daljnem Egiptu ali v hollywoodskih filmih. A pozor! Ali si vedel, da imamo pravo, resnično egipčansko mumijo in mogočne starodavne sarkofage tudi v Sloveniji?
Za to neverjetno zgodovinsko uganko je poskrbel pravi slovenski “Indiana Jones” iz 19. stoletja – vitez Anton Lavrin.
Diplomat z grbom, polnim sfing
Anton Lavrin se je rodil leta 1789 v premožni družini v Vipavi, ki je takrat sodila pod Habsburško monarhijo. Bil je izjemno bister, študiral je teologijo v Ljubljani in pravo na Dunaju, zaradi svojega neverjetnega znanja tujih jezikov pa je hitro napredoval v diplomatski službi. Leta 1834 je postal avstrijski generalni konzul v Egiptu, v mestu Aleksandrija.
Tam se je izkazal kot vrhunski diplomat. Leta 1841 je spretno posredoval v nevarnem vojaškem sporu med mladim turškim sultanom Abdulmedžidom I. in upornim egiptovskim podkraljem Mohamedom Alijem. Ker je uspešno preprečil večjo vojno, je od sultana prejel visoko odlikovanje, avstrijski cesar Ferdinand I. pa mu je podelil viteški naslov. Ko je Lavrin dobil pravico do svojega lastnega viteškega grba, je vanj ponosno narisal tri egipčanske sfinge, polmesec in sonce.
Ker je pogosto potoval v Jeruzalem in tam pomagal kristjanom, pa mu je celo sam papež Gregor XVI. podelil častni naslov Dostojanstvenik Svete dežele.
Mumija in krokodil sredi Ljubljane
Lavrin je bil strasten ljubiteljski arheolog in zbiralec starin. Med svojim bivanjem ob reki Nil je zbral izjemno zbirko predmetov. Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani (to je današnji
Narodni muzej Slovenije) je poslal okoli 200 neprecenljivih staroegipčanskih predmetov.
Med njimi je bila največja senzacija poslana leta 1846: prava lesena krsta z balzamirano mumijo egipčanskega svečenika Isahta iz slavnega templja v Karnaku, zraven pa še balzamirani krokodil. Ti predmeti so še danes ponos muzeja, pred leti pa so bili osrednje zvezde izjemno odmevne razstave z naslovom Mumija in krokodil: Slovenci odkrivamo dežele ob Nilu.
Egipčanska dediščina sredi Vipave
Največji čudež pa je Lavrin zapustil svojemu rodnemu kraju. Iz doline Gize, neposredno od vznožja velikih egipčanskih piramid, je dal z ladjo in kočijami v Vipavo pripeljati dva mogočna starodavna sarkofaga iz rdečega granita. Ta sarkofaga sta neverjetno stara, saj izvirata iz časa okoli leta 2450 pred našim štetjem. Danes si ju lahko povsem od blizu ogledaš na vipavskem pokopališču. V teh več kot 4000 let starih kamnitih krstah, ki so nekoč pripadale egipčanskim plemičem, danes počivajo Lavrinovi starši Jernej in Jožefa ter njegov mladoletni sin Albert.
💡 POSTANI RAZISKOVALEC EGIPČANSKIH SKRIVNOSTI
Kot vidiš, so skrivnosti faraonov in mumij veliko bližje, kot si misliš. Če želiš izvedeti, kako zabavne, nenavadne in včasih malce nerodne so lahko mumije v knjižnem svetu, hitro izberi eno izmed naših egipčanskih uspešnic – Mumija dumi in zlati skarabej, Živa in skrivnost mumije ali Mumija mi je pojedla domačo nalogo. Knjigo pozorno preberi, razvozlaj njene hieroglife, nato pa pogumno reši naš novi detektivski kviz in prinesi svojemu razredu zmagovalne točke ter značke supermoči.
