Antika je pojem, ki označuje daljše obdobje kulturne zgodovine okrog Sredozemskega morja. Vključuje civilizaciji stare Grčije in rimskega imperija. Ti dve državi sta najbolj vplivali na razvoj Evrope, severne Afrike in Bližnjega vzhoda.
Antika se je začela v 8. stol. pr. n. št. s Homerjevimi pesnitvami, končala pa se je z začetkom zgodnjega srednjega veka. Skozi antično obdobje je prevladovala kultura stare Grčije kot temelj umetnosti, filozofije, družbe in izobraževanja.
Rimljani so te ideale ohranjali in posnemali. Tako je grško-rimska kultura temelj sodobnega jezikoslovja, politike, izobraževalnih sistemov, filozofije, znanosti, umetnosti in arhitekture. V dobi renesanse, tj. v 14. stoletju, in obdobju neoklasicizma, tj. v 18. in 19. stoletju, so se ideali antične Grčije in Rima znova rodili.
Zgodnja oblika grške abecede se pojavi v 7. stoletju pred našim štetjem, prav tako veljajo za enega od začetkov antične dobe prve olimpijske dobe 776 pr. n. št.
