Največji osvajalec antike: Kdo je bil Aleksander Veliki in kako je z enim konjem ter Iliado osvojil svet?
Si si kdaj zamislil, da bi imel pri roki časovni stroj, s katerim bi lahko skočil naravnost v preteklost, se pogovarjal z največjimi filozofi in opazoval bitke, ki so spremenile obliko naših zemljevidov? Točno takšno razburljivo popotovanje preživi stripovski junak v knjigi Spomini na Aleksandra pisatelja Federica Appela. Zgodba nas popelje po stopinjah mladega makedonskega kralja, ki je postal eden najslavnejših vojaških strategov vseh časov – Aleksandra Velikega.
Aleksander ni bil navaden vladar. Bil je pravi mož dejanj, ki je imel neizmeren pogum, bister um in vizijo, ki je segala daleč čez meje takrat znanega sveta.
Učenec največjega modreca in strasten bralec
Njegov oče, kralj Filip II. Makedonski, je želel, da njegov sin dobi najboljšo možno izobrazbo, zato mu je za osebnega učitelja najel samega Aristotela – enega največjih filozofov in znanstvenikov v zgodovini. Aristotel je mladega princa več let skrbno pripravljal na vladanje. Aleksander je tako do potankosti obvladal geografijo, naravoslovje, filozofijo in književnost.
Ali si vedel, da je Aleksander oboževal branje? Njegova najljubša knjiga je bila Homerjeva Iliada. Aristotel mu je podaril poseben, ročno popravljen izvod te knjige, ki jo je Aleksander imel s seboj na vseh svojih vojaških pohodih. Vsako noč jo je skupaj s kratkim bodalom skrbno položil neposredno pod svojo blazino.
Poleg učenja pa se je od malih nog neumorno uril še v jahanju, uporabi meča in vodenju vojske. Že pri rosnih osemnajstih letih je samostojno poveljeval mogočni makedonski konjenici v slavni bitki proti Grkom in dosegel bliskovito zmago.
Bliskoviti pohod do konca sveta
Ko je pri dvajsetih letih postal kralj, je najprej zavaroval meje Makedonije in utrdil svojo oblast v Grčiji. Nato pa je začel svoj epski pohod, ki je trajal polnih dvanajst let:
- Prečkal je morje in osvojil obale Male Azije (današnja Turčija),
- Zasedel je mogočno Fenicijo in brez ene same izgubljene bitke zakoračil v Egipt, kjer so ga ljudje razglasili za faraona in božjega sina,
- Prodrl je globoko v osrčje perzijskega imperija, premagal njihovega mogočnega kralja Dareja in nato svojo vojsko gnal naprej proti Indiji.
Aleksander se ni ustavil, ker bi ga kdo premagal. V Indiji so njegovi zvesti vojaki po dolgih letih nenehnega korakanja, tropskega dežja in domotožja preprosto začeli protestirati in so se po dolgih pogajanjih želeli vrniti domov. Aleksander je njihovo željo uslišal in obrnil svojo mogočno vojsko.
Skrivnostna smrt v Babilonu
Njegovo neustavljivo pot pa je prekinila nenadna bolezen. Po vrnitvi s pohoda je v mogočnem starodavnem mestu Babilon (v današnjem Iraku) nenadoma hudo zboledel. Zgodovinarji še danes ugibajo o pravem vzroku – nekateri trdijo, da so ga nasprotniki zastrupili, večina znanstvenikov pa verjame, da je zbolel za nevarno tropsko malarijo ali tifusom. Ker se mu stanje kljub trudu najboljših zdravnikov tistega časa ni izboljšalo, je umrl 10. junija 323 pred našim štetjem, star komaj 32 let. Za seboj je pustil mogočen imperij, ki je povezal zahodni in vzhodni svet ter za vedno spremenil človeško kulturo.
💡 POZORNO PREBERI IN REŠI ANTIČNO SKRIVNOST
Ali si pripravljen osedlati legendarnega črnega konja Bukefala, vzeti v roke svojo bralno opremo in skupaj z mladim junakom raziskati resnične spomine na največjega kralja antike? To vrhunsko zgodovinsko-stripovsko pustolovščino Spomini na Aleksandra hitro poišči na našem seznamu knjig, jo pozorno preberi, napni svoje bralske možganske celice, nato pa pogumno reši naš novi detektivski kviz. Osvoji točke supermoči, odkleni nove značke in pomagaj svojemu razredu na sam vrh tekmovanja.
