Kako je Izola postala prestolnica ribištva in zakaj so slovenske ladje osvojile Jadran?
Predstavljaj si, da se vsako jutro še pred sončnim vzhodom vkrcaš na leseno barko, razpreš mreže in se podaš na nemirno odprto morje, kjer te čakajo jate sardonov, skuš in cipljev. Točno takšen razburljiv, a trd primorski vsakdan prebivalcev naše obale opisuje čudovita knjiga Ribič Sardon: primorske pripovedi za otroke in starše avtorja Bruna Volpija. Opisana je ljubezen do morja, spoštovanje narave in dolga tradicija ribolova.
Ribolov namreč ni le navaden hobi. To je ena najstarejših vrst lova na svetu, pri kateri z različnimi pripravami lovimo ribe, rake, mehkužce in druge morske prebivalce. Kako pomemben vir prehrane so bile ribe, pričajo stenske slike v jamah in starodavne ribje kosti. Arheološke najdbe dokazujejo, da so prve ribiške trnke in mrežne priprave stare že več kot 10.000 let!
Zlata doba izolskega ribištva in rojstvo industrije
V zadnjih 200 letih je ribištvo v Sloveniji doživelo neverjeten tehnični napredek. Z manjših lesenih čolnov so ribiči prestopili na večje jeklene ladje z močnejšimi motorji in boljšo opremo, ulov pa je začel skokovito rasti. Ker je bilo rib naenkrat več kot dovolj, se je na začetku 20. st. v Izoli začela razvijati prava ribja industrija:
Argo in Ampeleja: Najprej se je ustanovila prva znana tovarna za predelavo rib z imenom Argo. Kmalu za njo pa je zrasla še mogočna tovarna Ampeleja (ki jo danes vsi poznamo pod imenom Delamaris).
Veličastna ribiška flota: Sredi 20. stoletja je bila Izola pravi pomorski center. Ponašala se je z močno ribiško floto, ki je štela kar 27 velikih ribiških ladij in še enkrat toliko manjših čolnov. Naše ladje so imele najsodobnejšo opremo in so lovile po celotnem Jadranskem morju.
Mesto ladijskih mojstrov: Ker je bilo treba vse te ladje nenehno vzdrževati, so v Izoli ustanovili podjetje Riba. Tam so delali najboljši ladijski mizarji, električarji, strojniki, mehaniki in mojstri za ročno izdelavo ter krpanje ribiških mrež.
Riba 1989 (foto BoBo)
Zgodovinski prelom in današnji položaj
Po razpadu države Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991 pa se je položaj naših ribičev močno spremenil. Slovenija je z novimi morskimi mejami izgubila večji del odprtega območja za lovljenje rib na Jadranu. Ker je bil prostor za lov močno okrnjen, se je slovenska ribiška flota začela hitro krčiti. Število delavcev v podjetju Riba in tovarni Delamaris se je zmanjšalo, predelavo rib pa so kasneje preselili z obale v notranjost države. Kljub temu pa spomin na zlato dobo izolskih ribičev ostaja živ v srcih domačinov in v zgodbah, kot je tista o Ribiču Sardonu.
Razišči morske skrivnosti v živo
Če te zanima, kako so bile videti prave ribiške ladje in kakšno opremo so uporabljali pomorščaki, se lahko odpraviš na pravi raziskovalni izlet:
V starem mestnem jedru Izole obišči sodobni muzej Izolana – hiša morja. Tam si lahko ogledaš čudovite, ročno izdelane modele ladij, pravo ribiško barko, se naučiš vezati prave mornarske vozle in se celo preizkusiš v digitalnem lovljenju rib.
Če te pot zanese v Piran, pa nikakor ne zamudi obiska mogočne palače Gabrielli ob mandraču, kjer domuje Pomorski muzej – Museo del mare “Sergej Mašera” Piran. Tam te čakajo originalni predmeti starih ribičev, starodavne pomorske karte in prenovljena stalna zbirka o zgodovini morskega ribištva na slovenski obali.
💡 POSTANI MORSKI VOLK IN RAZREŠI SKRIVNOST
Ali si pripravljen napeti svoja jadra, stopiti na krov in skupaj z ribičem Sardonom zapluti med valove slovenske zgodovine? To čudovito primorsko zbirko zgodb hitro poišči na seznamu Knjige, jo preberi, nato pa pogumno reši naš novi kviz. S svojim znanjem o morju in ribištvu prinesi nove zmagovalne točke svojemu razredu.
