Čas bogov, gladiatorjev in osvajalcev
Predstavljaj si, da se nekega jutra zbudiš, namesto kavbojk oblečeš ohlapno togo, namesto avtomobilov na ulici zagledaš konjske vprege, tvojo najljubšo šolsko malico pa ti pred nosom izmakne mišičast bojevnik z jeklenim ščitom. Točno v takšni zabavni in malce smrdljivi zmešnjavi se znajde junak Henry v stripovski uspešnici Gladiator mi je ukradel malico avtorja Thiaga de Moraesa. Če pa te bolj mikajo velike vojaške strategije in osvajanje neznanih dežel, te v enak zgodovinski svet popelje knjiga Spomini na Aleksandra pisatelja Federica Appela.
Obe knjigi nas namreč s časovnim strojem popeljeta v antiko – eno najbolj vznemirljivih in pomembnih obdobij v zgodovini človeštva.
Kaj sploh je antika in kdaj se je začela?
Beseda antika izhaja iz latinske besede antiquus, kar pomeni starodaven. To je pojem, ki označuje izjemno dolgo obdobje kulturne zgodovine okoli Sredozemskega morja. Združuje dve veličastni civilizaciji: staro Grčijo in rimski imperij. Ti dve državi sta s svojim znanjem, vojsko in idejami močno spremenili ter oblikovali razvoj celotne Evrope, severne Afrike in Bližnjega vzhoda.
Za uradni začetek antike štejemo 8. stoletje pred našim štetjem. Takrat so se zgodili trije prelomni dogodki, ki so za vedno spremenili svet:
-
- Prve olimpijske igre: Leta 776 pr. n. št. so stari Grki v Olimpiji organizirali prva športna tekmovanja v čast bogu Zevsu. V času iger so morali vsi mestni spori potihniti, saj je veljal sveti mir.
- Homerjeve pesnitve: Nastala sta slavna junaška epa Iliada in Odiseja, ki sta postala temelj evropske književnosti.
- Rojstvo abecede: V 7. stoletju pred našim štetjem se je polno razvila zgodnja oblika grške abecede, iz katere so Rimljani kasneje razvili latinico – črke, s katerimi pišemo in beremo še danes.
Konec antike pa je prinesel propad zahodnega rimskega imperija v 5. stoletju našega štetja, ko se je uradno začel zgodnji srednji vek.
Grški um in rimski meč: Temelj našega sveta
Skozi celotno antično dobo je najprej prevladovala kultura stare Grčije, ki je postavila temelje za sodobno umetnost, gledališče, izobraževanje in filozofijo (razmišljanje o svetu). Grki so si izmislili tudi demokracijo – sistem, kjer o zakonih odloča ljudstvo s glasovanjem.
Ko so mogočni Rimljani kasneje vojaško podredili Grčijo, pa so naredili nekaj zelo pametnega: namesto da bi grško kulturo uničili, so jo začeli občudovati, ohranjati in posnemati. Tako je nastala močna grško-rimska kultura, ki je nevidni gradnik našega vsakdana. Brez antičnih odkritij danes ne bi imeli takšnega jezikoslovja, politike, znanosti, napredne arhitekture (Rimljanom se moramo zahvaliti za izum betona in vodovodov) ali sodobnega športnega duha.
Ta obdobja so bila tako navdihujoča, da so se njihovi ideali znova rodili najprej v dobi renesanse (v 14. stoletju) in kasneje v obdobju neoklasicizma (v 18. in 19. stoletju).
Ko torej Henry v starem Rimu teče pred podivjanimi levi v Koloseju ali ko Aleksander Veliki na svojem konju Bukefalu juriša proti perzijski vojski, ne beremo le o izmišljenih pravljicah, ampak o resničnih koreninah sveta, v katerem živimo danes.
💡 POSTANI ANTIČNI SUPERJUNAK IN RAZVOZLAJ PRETEKLOST
Ali si pripravljen stopiti na prašne ulice starodavnega Rima, se izogniti velikanskim kupom kakcev na cesti in skupaj z gladiatorji ubraniti svojo malico? Izberi eno izmed naših antičnih uspešnic – Gladiator mi je ukradel malico ali Spomini na Aleksandra. Knjigo pozorno preberi, napni svoje zgodovinske možganske celice, nato pa pogumno reši naš novi detektivski kviz. Dokaži, da te noben antični izziv ne more prestrašiti, osvoji rekordne točke supermoči in prinesi bleščeče značke svojemu razredu.
