V srednjem veku je v vseh deželah zahodne Evrope delovala inkvizicija. To je sodišče rimskokatoliške cerkve, ustanovljeno leta 1289.
Naloga je bila zatiranje krivoverstva ali herezije, ki je za cerkev že od začetka predstavljala težavo. Inkvizitorski priročnik iz leta 1578 določi namen inkvizicijskih kazni; pravi namen kazni ni kazen sama, da bi se oseba popravila ali poboljšala, ampak za skupno dobro, da bi se ostali ustrašili in se izognili zlu, ki bi ga drugače zagrešili. Še posebno krvava in neusmiljena je bila španska inkvizicija, ustanovljena leta 1480, in je bila razpuščena šele po dobrih 350 letih.
Inkvizicijski sodniki so krivoverce po strahotnem mučenju, s katerim so izsilili priznanje, obsodili na smrt na grmadi in zaplembo premoženja, ki so si ga razdelili cerkveni velikaši in fevdalci.
